4.04.2009

ARGENTUM TRIP V 2 MESECIH ZA 4k €

Kategorija: argentum trip — argentina ob 22:22

  • Share/Bookmark

RIO DE JANEIRO (24.647 km),LJUBLJANA(38.749 km)

Kategorija: argentum trip, nekategorizirano — argentina ob 19:41

Tako dva meseca potovanja sta pri koncu , zakljucujeva  v znanem  Riu kjer sva zadnje dneve preživela v sproščanju na Copacabani in Ipanemi, spoznala še nekaj prijetnih ljudi, žurirala ob brazilskih plesih in mulatkah.Potem na avion in nazaj v Ljubljano.Super je bilo, kam pa zdaj? ;)

  • Share/Bookmark
12.12.2008

Puerto Iguazu ( 23.462 km )

Kategorija: argentum trip, nekategorizirano — argentina ob 22:31

V ushuaui sva se vkrcala na letalo, za katerega sva ze oktobra rezervirala in placala 125 evrov po osebi ( firma LAN). Na letaliscu sva se spet od srca nasmejala, ko naju je mladenic na check inu pozdravil z dober dan, ker ma pac ene kolege iz slovenije, mislim svasta. Let je trajal dobre 3 ure in ko smo pristali v BA je bil najin krog vec kot 6.000 km zakljucen, vrnila sva se na zacetek.

Ker nama je preostal samo se najbolj severni del argentine, sva kupila karte za nocni bus ( 200 peso argentino) in po nekaj vec kot 16 urah prispeli v Puerto Iguasu. Ce boste tam pojdite v hostel inn, nekoliko vn iz mesta, je pa to najvecji hostel v argentini, tako, da ce ste druzaben clovek je to nekaj za vas. Slapovi so odlicni, midva sva si sicer pogledala samo argentinsko stran in se mi zdi vsaj po pripovedih, da je bistveno bolj panoramicen, posebaj fantasticen pa je pogled na hudicev slap, kjer pa kar bobni, toliko vode se sesuva, prakticno iz vseh smeri, dno je prekrito z meglico, nad njo pa zari mavrica, vsekakor vredno ogleda. Pot lahko opravite sami, pac vzamete taksi in placate vstopnino v park ( 60 pesotov argentino na osebo, s tem, da ce greste tudi naslednji dan, placate polovico manj.) In ze je bil cas odhoda za rio, za kar sva placala 180 pesotov argentino, voznja pa traja 22 ur.

  • Share/Bookmark
2.12.2008

Puntas arenas ( 19.775 km ), Ushuaua ( 20.025 km )

Kategorija: argentum trip — argentina ob 05:41

Po 4 urni voznji smo prispeli v Puntas areno ( cena karte je bila 6000 peso cileno). Mesto kot tako ni nicesar posebnega, je pa znano po tem, da je tukaj veliko priseljencev iz bivse juge, predvsem hrvatov in srbov, kar se vidi tako po spomenikih kot imenih ulic: nameravali smo ostati samo en dan in vzeti nocni bus v ushuauo, pa vozijo avtobusi le zjutraj, tako da smo si v miru sli pogledat pingvine v eno uro oddaljeni zalivcek. Cena vsega skupaj ( prevoz, vstopnina v park in vstopnina v zaliv, ja cilenci znajo zaracunat prav vsako stvar je bila 12.500 peso cileno). Tukaj se da videt kolinijo cirka 100 megelanskih pingvinov, za kaj boljsega pa morate na otok magdalena, ki pa zacne funkcionirati sele v zacetku decembra, tako da smo bili za las prezgodnji. Od tam smo placali karto za ushuauo, ki je bila 30.000 peso cileno. S trajektom smo presli megellanov preliv, kjer nam je sledila flota delfinov. Po vec kot 12 urni voznji smo prispeli v najbolj juzno mesto na svetu. Mesto je simpaticno, ko se obrnes na eno stran vidis zasnezene gore, na drugi pa darwinov zaliv. Dan tukaj traja do okrog 22.30, zacne pa se okrog 4 zjutraj, tako bom tukaj zaenkrat dozivel najdaljsi dan. Jutri gremo na barko si pogledat kolonijo tjulnov, ter najbolj juzni svetilnik na svetu, nato skocimo do enega ledenika, nazadnje pa se pogledat najbolj juzni zapor na svetu, ja kle je vse najbolj juzno.

  • Share/Bookmark
18.11.2008

Puerto Madryn ( 17.519 km ), El Calafate ( 18.893 km ), El Chalten ( 19.101 km), Puerto Natales ( 19.584 km)

Kategorija: argentum trip — argentina ob 02:11

No pa sem ga vidu, kita namrec, nepopisna sreca, ker kot smo se pozneje pogovarjali smo jih mi videli prav od najblizje, men je sploh ful dobr ratal, ker mi je v 20 sekundah filmcka ( vidite ga lahko na mojem profilu na facebook) uspelo ujet glavo, ki se dviguje z morja, skok in rep, ki tone neznano kam. Obcutek je nepozaben, vsakemu ki ima le malo zanimanja , mu zadevo vec kot priporocam. Cene so opisane v zadnjem delu posta pri Barilocheju ( mozno je tudi, da greste na samostojno turo, ki vas bo prisla okrog 150 pesotov.) Ogled kolonije pingvinov v Puerto Tombo sva izpustila, ker pricakujeva, da bova pingvine videla na ognjeni zemlji. Drugace je madryn tipicno pristanisko mesto, kjer si lahko na pomolu ( the bridge who goes to sea) v miru usedes in uzivas ob pogledu na orke, kite in ostale zivali, seveda so tukaj kar dalec stran, zato je daljnogled obvezen ali pa vsaj kamera z dobrim zoomom. Zvecer obiscite kaksen od barov ( Margeritha), vecer pa zakljucite v enem od diskotov na plazi, kjer pocakate na soncni vzhod. Pri taksijih bodite pozorni na to, da se sharajo… Po dobrih 4 urah spanja sva krenila na avtobus; ker ni direktne povezave, najprej 18 ur voznje do Rio Galegos ( 208 pesotov), ter nato s tu v El Calafate 4 ure ( 45 pesotov), cene so za semi cama buse. Ker sva v rio galegosu cakala 4 ure na avtobus, sva bila na poti spet vec kot dan. Patagonija seveda ocara s svojo ravninsko prostranskostjo, mesto je majhno, na eni ulici je vse, je pa bistveno drazje kot ostala mesta kjer sva bila ( dve pici, kokakoli 90 pesotov). Za jutri sva kupila combo paket, greva zjutrej pogledat ledenik perito moreno, potem pa zvecer v el chalten ( skupaj stane zadeva 180 pesotov, s tem da imas povratek iz chaltna odprt, torej se lahko vrnes katerikoli dan). Tam nameravava naredit dva enodnevna trekinga, da si nabereva kondicije za “w” v painu. Slike so ze na fb, pa tudi tukaj jih nalozim kmalu…

Perito Moreno, kaksen ledenik, kaksna enormna gmota ledu. Pogled nanj je enostavno fascinanten, v 5 urah kar smo bili tam se ga enostavno nisem mogel nagledati. Ledenik je ves cas pokal, uspelo mi je ujet tudi enega od padcev velikega kosa ledu ( voda je spricnila 50 m visoko na ledenik), filmcek si lahko ogledate na mojem profilu na fb. Razseznosti ledenika so ogromne in tako nekako sem si tidi vedno predstavljal ledenik. Z ladice si ga nisva ogledala, ker sva pac smatrala, da ga je s polotoka bolje in nisva se motila. Po celotnem podrocju so prepredene poti, tako,da si ga lahko ogledas od zgoraj,spodaj, gres levo in desno. Sele ko si spodaj zacutis njegovo velikost, saj sega vec kot 50 metrov visoko, pod vodo pa nekje doseze tudi cez 100 metrov. Pokanje je bilo oglusujoce in vedno smo vsi trznili s kamerami, ko smo slisali ta zvok.

fitz roy v ozadju ( el chalten)

V El chalten sva prispela nekoliko kasneje kot sva predvidevala, saj se nama je pokvaril avtobus. Mesto ali bolje vasica se razprostira v dolini, kjer imas pogledet na mogocno goro fitz Roy, ki velja za eno najtezjih plezalnih smeri na svetu, cerro torre pa se nisva uspela videti, ker je ves cas v oblakih ( pravijo, da mora mocno dezevati, da se jo potem sele vidi). Vasica je za spremembo od informacij v lonly planetu bistveno bolj razvita, internet je na razpolago skoraj povsod, cene so dokaj podobne tistim v el calafateju, ATM zaenkrat v mestu se ni, tako, da opravite kaksen dvig vec v el calafateju. Danes sva si vzela cas in se tocno pozanimala o najinih obeh trekih. Jutri greva na trek do lagune de los tres, kar pomeni 4 ure v eno smer, tam si bova poblize pogledala fitz roya ( 3405m).Vreme je zaenkrat odlicno, ceprav je za petek napovedano poslabsanje. Za petek imava planiran trek do Lagune Torre ( 3 ure v eno smer), kjer si bova poblize pogledala tudi Cerro torre (3102m). Potem jo kreneva v torres del paine, kjer bova poskusala pretrekat slavni “w” v 4-5 dneh….

No tako, uspelo nama je doseci puerto natales, ki je zopet na cilenski strani, tako da smo zopet doziveli pregled iz starih casov juge. Avtobusna karta stane 60 pesotov iz el calafate do puerto natalesa.  Nabavili smo vso potrebno hrano, saj nameravamo taboriti vsaj 4 dni. Plan je, da opravimo “w” kar je okrog at least 80 km. Jest sem  pasta/soup/wiskey guy,  rukzak ma kar nekej kil, tako da bo se zabavno. Greva se z dvema americanoma, ki sva jih spoznala nazaj ze v barilocheju, tako , da se mamo prav fajn. Plan je ,da se vrnemo v petek.

Danes ko smo sopal v marketu, sem ravno nabavljal ene  juhe, ko slisim eno poznano govorico, bolje prisluhnem in po enih 5 sekundah pogruntam, da gospe govorita slovensko. Moram rect, da je bil prav zanimiv moment slisati slovenscino nekje  tako dalec kot pa tukaj. Ker nazadnje sva slisala slovenscino nazaj v mendozi, s klemenom pa tudi vec ali manj skoraj vedno govoriva anglesko, ker nas je ponavadi v druzbi vec.

No tako, se nisem oglasal en cas, ker se je dogajalo na polno, pa skos smo nekam hiteli. Uspesno nam je uspelo izvesti “w” v torres del painu. Sotorili smo v campih, ki so zastonj, lahko noci prezivite tudi v t.i. refuggijih, ki pa stanejo okrog 20.000 peso cileno na osebo. Vreme smo imeli odlocino, sicer proti jutru postane hudicevo mraz, drugace pa se celoten cas W gibljes tam med 800 in 1300 metri. Gore so naravnost cudovite, moti le dejstvo, da je zadeva svetovno znana, tako da je kar malo prevec guzve ( v izogib temu je najbolje startati ze navsezgodaj zjutraj. Dostop do torresa je iz punta natales mozen z avtobusom, ki ga lahko rezervirate v vsakem hostlu, povratna karta stane 15000 peso cileno, s tem, da se lahko vrnete kadar vam pac odgovarja, amtobusi vozijo tri krat na dan. Za dostop do same doline smo vzeli se en kombi,  ki je stal 2500 pesotov. Drugi dan smo imeli res pasji saj smo hodili vec kot 8 ur,da smo prisli iz campa torres do campa italiano, vendar je pogled na mogocno goro poplacal trud. Tretji dan smo sli na mirrador, kjer sva srecala se dva slovenca, ki potujeta po svetu in delata treke, sta povedala,da je najlepsi treking do sedaj bil okoli anapurne,traja 17 – 22 dni, tako, da se z lukasom ze dogovarjava, da ga poskusava izvest nekje v maju, ko bo prisel v new delhi. Tako smo v 4 dneh prehodili okrog 70 km, vrnili pa smo se s katamaranom ( stane 12.000 pesotov), nazaj na zacetek, kjer nas je pobral avtobus in spet smo bili v porta natalesu, kjer smo si vzeli dva dni za pocitek.

  • Share/Bookmark
13.11.2008

Bariloche ( 16.972 km ) – ostale slike so na mojem profilu na facebook, ce hoces me dodaj – Igor Kravanja ( igorkravanja@yahoo.com)

Kategorija: argentum trip — argentina ob 02:52

Pozdrav vsem skupaj, kot sem pisal ze v presnjem postu, sva srecno prispela v najin hostel  ( http://www.hostelworld.com/availability.php/Marcopoloinn-Bariloche-12814, 55 pesotov na noc na osebo), ki naju je presenetil, saj imajo zares dober stuff, je lepo urejen, imajo mizo za biljard, vse skupaj nic od centra mesta, pa se vecerjo dobis zastonj, prva dva dni sva potovala bolj po mestu in prav zares ta predel spominja na Slovenijo,

zato ni cudno,da se je tudi nekaj nasih sonarodnjakov naselilo tukaj. Naj vas ne zmede ko boste dvigovali denar na bankomatih,saj zaradi premajhne kolicine dearja ni mozen dvig npr 600 pesotov, lahko pa dvignes 2 krat po tristo). Pred potovanjem vam tudi predlagam, da se dogovorite z svojo banko glede dvigovanja na avtomatih v drugih drzavah, da ne boste placevali preveliko provizijo ob vsakem dvigu. Drugace do sedaj, kjer koli sva bila, ni bil noben problem z dvigovanjem denarja na ATM s cirrusom.Vceraj sva sla na celodnevni izlet si pogledat par slapov pa en ledenik imenovan tronador, kar pomeni grmovnik :) pa prov res se slisi kako led poka. Drugace gre za crni ledenik, ker so se med led pomesane skale, pa mu dajejo tako barvo ( celodnevni izlet s krajsim 45 minut sprehodom do enega slapa, ogled ledenika tronador in se enega waterfalla stane 120 pesotov na osebo). Sploh v tem hostlu sva spoznala kar nekaj ljudi, tako, da zvecer ko se vrnemo vsak iz svojih izletov, igramo biljard ter planiramo vsak svoje plane na podlagi informacij drugih naprej. Danes sva se hotla pogledat Cerro catedrale; gre za goro visoko blizu 2 tisocakov, na katero pelje gondola ( cena na osebo je 50 pesotov ). Pa ko sva z avtobusom prisla v kraj, me je nekaj prijelo, pa sem se odlocil, da jo mahnem kar pes in res po treh urcah sva prispela na vrh. Zadnjih nekaj metrov sva se vsedla na dvosedo, ker je pac obratovala, pa sva rekla zakaj pa ne. Se pripeljeva na vrh, cela panika, kaj zdaj,da sva se peljala, da nisva kupila karte, itak nobeden pojma od anglescine; sem kar zamahnil z roko, si mislil svoje in odsel na teraso planinskega doma ujet se malo sonca…Jutri je plan za se en treking, ampak noge kar mal bolijo, bom videl. Plan je tudi,da jutri odpotujeva proti valdezu na stran atlantika, si pogledat kite…Drugace je argentina oz. sploh ta spodnji del juzne amerike zares cudovit, kljub temu pa da sva si za potovanje vzela vec kot 60 dni, se nama vcasih kar mudi naprej, ceprav bi se rada ostala….

Po vecerni debati smo se odlocili, da ne gremo na treking,ampak bomo rentali avto, ter se peljali na krajsi trip; kar seveda v argentini pomeni vsaj 200 km voznje. Najem avtomobila kangoo je stal 175 peso argentinos za 24 ur, neomejeni kilometri, pa seveda moras napolnit tank bencina, ko ga vrnes ( litro stane 3 pesote, kar je pod 1€). Tako smo se zjutraj odpravili, dva slovenca, angleski kmetovalec in belgijska poliglotka na trip po sirsem obmocju barilocheja, parki naokrog so cudoviti, poti, ker ne vem ce bi jih imenoval ceste, so na nekaterih mestih kar tako malo cez uc, ampak narava je spet precudovita. Skorajda ne mine trenutek, ne da bi se levo ali desno ali spredaj ali zadaj odpiral vsaj en precudovit pogled na jezera, gore, drevesa,…Pogledi so taki, da ti enostavno vzamejo sapo. Ker sva imela avtobus proti puerto madrynu rezerviran ob 18, smo seveda precenili naso krozno razdaljo in sva tako na bus terminal prisla 5 minut pred odhodom avtobusa ( karta je stala 200 pesotov na osebo). Cesta je vsaj v zacetku poti pri preckanju Patagonije makedam, potem se razvije v nekaksno cesto. Kakorkoli, po 13 urah voznje smo zjutraj prispeli v pristanisce, kjer sva se takoj po prihodu v hostel odpravila na polotok valdez z organizirano turo ( zadeva je stala 250 pesotov, v kar pa ni vsteta vstopnina v park 45 pesotov in kosilo cca 40 pesotov) in videla kite…podrobneje o tem pa pod poglavjem puerto madryn… V teh dneh sva pòstavila nov zanimiv rekord najinega potovanja, namrec v 48 urah, sva jih 30 prezivela na taksnih ali drugacnih transportih…

  • Share/Bookmark
9.11.2008

CILE ( 16.754 km )

Kategorija: argentum trip — argentina ob 02:54

No ponoven pozdrav vsem skupaj, kar nekaj casa je minilo, kar sem nazadnje pisal ta blog, predvsem zato, ker so bile moznosti za dostop do interneta neznatne, sam sem kar nekaj dni prezivel v odrocni pocitniski vasici na Pacifiku… Pa pojdimo od zacetka; Mendozo sva zapustila v vecernih urah, ter se po dobrih 10 urah znasla v glavnem mestu Cila Santiagu ( drugace bi morala pot trajati vsaj ene 3 ure manj, vendar so nas zadrzali na meji, kjer smo imeli priblizno tak pregled, kot smo ga vcasih imeli v jugi, ko si sel po margerino in kinder jajcka v filah). V Cile je prepovedan vnos kakrsnegakoli mesa ali sira, nasploh hrane, s pijaco naceloma ni problemov. Tukaj se tudi spremeni denarna valuta ( za 1 € dobis nekaj vec kot 820 cilenskih pesotov).V santiagu sva pustila prtljago ( za 24 ur placas 1600 pesotov cile), ter z namenom, da si pogledava vsaj center mesta ( pricakovala sva da se v to mesto ne bova vec vracala), sva sla na krajsi potep, kaj zanimivega nisva videla, sprehodila sva se po najbolj nabasanih ulicah, sla na “kavo z nogami”, potem pa se vrnila na bus stacion, s tem da sva preizkusila se njihov sistem podzemne zeleznice, ki je bil pozitivno presenecenje, za spremembo od tiste v BA. Pot naju je vodila v Valpariso, od tam pa v cca 40km oddaljeno vasico na pacifiski obali. Odprl se nama je cudovit pogled na zaliv, pozdravit pa naju je prisel sprva sumljiv mozakar Ian, ki se je kasneje izkazal za pravega kerlca ( model je z US, hipi po naravi, demokraticen globalist po politicnem prepricanju, tako, da sva tiste tri dni debatirala o politiki, predvsem ameriski in njenih zmotah). S ponosom lahko povem, da sva bila prva slovenca nastanjena v tem hostlu ( http://www.hostelworld.com/availability.php/DunasHostel-Valparaiso-24513, noc stane pod 8 evri) in sva pozitivno predstavljala naso dezelico, pa se en clovek obstaja na svetu, ki zdej ve, kje smo :) . Obala je bila cudovita, 12 km plaze, ki bi lahko skoraj zagotovo trdil, da je bila v dolocenem trenutku samo moja, saj nisem videl nikogar na dosegu oci. Sem sva prisla z namenom,da se nekoliko spocijeva od velikih mest in se odpraviva v Patagonijo. Spoznala sva tudi eno irko in francoza, ki potujate po svetu, decko je enolog, tako, da smo poskusili kar nekaj odlicnih cilenskih vin. Da vam priblizno priblizam, pili smo vina, za katera smo placevali med 5-8 € na buteljko, nekako smo prisli do zakljucka, da bi taksna kvaliteta vina pri nas dosegla ceno med 30 in 40 € na steklenico, tako da smo resnicno uzivali v zlahtni kapljici. Navdusila sta me tudi nad se eno odlocitvijo, a o tem na koncu. Preko najine izraelske prijateljice, sva dobila namig, da se splaca v cilah pogledati en vulkan v Puconu z visino 2840 m, zato sva se odlocila, da je to najin naslednji cilj. Po treh urah voznje sva prispela nazaj v santiago, tokrat bolje pripravljena in okrepljena z zemljevidi, tako, da sva si pogledala glavne trge, katedralo, univerzo, kongresno stavbo ter se enostavno sprehajala po mestu, ob 23 zopet na avtobus do pucona, zopet 10 ur voznje. Na najino razocaranje je bilo cez vikend napovedano slabo vreme, tako da so bila potovanja na vulkan odpovedana :( Tako nama ni preostalo drugega, kot da ze naslednje jutro kreneva proti barilocheju, saj nisva hotla izgubiti dneva v hostlu, ker v dezju itak odpovedo vse aktivnosti. Po ponovnih 10 urah voznje sva sedaj tukaj v barilocheju, na meji ni bilo tezav, razen tega, da so nekateri cariniki na novo spoznavali neznano cudno drzavo po imenu Slovenija :)

Drugace se imava odlicno, malo utrujena od skoraj 30 urnega posedanja na avtobusih v 72 urah, vendar je okolica tukaj prelepa, kot bi se peljal tja dol proti Bohinju, le da je tukaj vse vecje, visje, sirse. Zraven hostla imava jezero, ki je, se mi zdi vecje kot slovensko morje :) Jutri pripraviva bojni nacrt za bariloche, saj si tukaj nadejava, kar nekaj trekingov in kolesarjenja, je pa res, da vreme ne kaze dobro, no kakorkoli, drziva pesti…

Glede na pogovore s kolegoma, ki sva jih srecala na pacifiku, pa tudi ostalih ljudi, ki sem jih spoznal tu naokrog, sem se odlocil, da ko se vrneva nazaj v BA (3.december) in jo mahneva za tri dni na sever v Iguazu falls, da jo bom krenil sam pogledat se v Rio v Brazilijo za par dni, pa se potem vrnem v BA z avijonom, Klemen pravi, da gre v Urugvaj ( kar, ce mi bo uspelo, si bom ogledal tudi sam)! Vsaj zaenkrat je tak plan, bomo pa se vidl.

Aja pa se to, danes sva se nastanila v novem hostlu tukaj v barilocheju, skoraj pocepala od smeha, ker imava v isti sobi nekega butastega italijana, ki se nikoli ni slisal za slovenijo, jao, jao :)

Slike tukaj in na fb bodo jutri, ker sem danes prevec zmatran za upload…bodite lepo in uzivajte vikend

  • Share/Bookmark
28.10.2008

Mendoza ( 15.446 km )

Kategorija: argentum trip — argentina ob 18:05

Po 18 urah voznje sva prispela v to cudovito pokrajino pod Andi.  Na poti so me fascinirale neverjetne sirjave, obdane nekje dalec z gorami, cudovito igro barv, ki jo ustvarja argentinska narava in se bolj cudovitim soncnim vzhodom, ki sem ga dozivel na avtobusu nekje pred san juanom. Argentina mi postaja vedno bolj vsec, mogoce tudi zato, ker sva iz velikih mest presla na podezelska podrocja, kjer veje drugac zar iz prebivalstva in okolice.

Nastanila sva se v hostlu, sedaj si greva pogledat mesto, potem pa se morava odlocit kaj vse bova pocela v tem predelu, saj je ponudbe ogromno. No pa da nama ni dolgcas, se vedno najde kaksna zadevica, da nama popestri dan. Predvcerajsnjim sva v hostlu v Salti, dala prat perilo, pa so nama obljubil, da ga dobiva ob poldne naslednji dan nazaj. Avtobus za mendozo sva imela rezerviran ob 15.45, moje neoprano perilo sem dobil 15 minut prej, Klemenu pa so ga pozabili prinest, vendar je vse dogovorjeno, mu ga poslejo v mendozo, hehe te umazane cunje bodo pa naredile eno dolgo, umazano pot :) . Drugace pa vsaka cast stuffu v hostlu, ki so se res trudili…Jest sem s tresoco roko :) , dal svoje cunje v ponovno pranje tukaj, bomo vidli kaj bo :)

Evo sva se odlocila! Jutri greva na en 300 km trip okrog mendoze,

jaz in aconcagua v ozadju

jaz in aconcagua v ozadju

 pogledat aconcaguo (najvisnji vrh andov  6962 m) ,Uspallata ( mining valley, snemali tudi 7 let v Tibetu) ma pa se ena 4 mesta. V glavnem zadeva traja cel dan placala sva pa nekaj manj kot 25 €. Se vedno je cez dan kar vroce, proti veceru se pa ohladi, pac se cuti vpliv andov…

Dodatek: No pa smo krenili na pot, igor se pripravi, ker so obljubljali nek treking; gojzarji, ta debeli stumfi, svic majca, windstoper, se uno folijo sem vzel, ce se kdo ponesreci, potem pa….pripelje minibus, v njem povprecna starost cca 70 let, pa se ena familijca, vsi v kavbojkah, sandalih, srajcah, no sem rekel, to pa bo treking. Na koncu koncev se je zadeva kar izsla, saj so tukajsnje gore, res kul, sicer nama ni bilo jasno, kje tocno smo, saj je bilo vodenje seveda v spanscini, ampak sva si pomagala z lonelyjem. Videl sem koncno acouncaguo. Kar magestic mountain s svojimi skoraj 7 tisocaki. Videli smo naravni most, ki so ga uporabljali ze inki, nasploh smo se izgubljali v cudovitih prostranstvih  Andov.

inkovski naravni most

inkovski naravni most

Dodatek 31. oct: Danes sva zjutraj odrinili proti maipuju, kjer sva si sposodila kolesa in jo mahnila na 25 km pot po argentinskih vinotekah in pridelovalnicah oliv. Seveda midva sva si predstavljala, da je vse na dosegu parih sto metrov, ampak ko sva gonila tisto kolo po dopoldanskem soncu, ki pripeka kot pri norcih, sva videla,da sva podcenjevala zadevo…mene je tukaj vzgalo ze ene stirikrat, sam zdej sem vzpostavil ze malo bazne barve, tako da ni vec tak problem. Glede nato,da sem bil po petih letih spet na bicikleti, je bla zame ze sama voznja prava dogodivscina. Ogledala sva si nekaj vinotek, poskusila nekaj njihovih vin, moram rect, da so nekatera zelo blizu slovenskim vinom, edina razlika je, da tukaj za bistveno nizjo ceno dobis kvaliteto…

vinska klet

vinska klet

Zanimivo tukaj je, da ko naju vprasajo s kje sva in odgovoriva da iz eslovenie, ni vec nekakasnega zacudenje ala ja kje pa je to,sploh se nama je pripretilo par zanimivih zgodbic na to temo; sva srecala v BA  modela, k je bil v bohinjski bistrici in samo tam, v cobrah, najbolj odrocnem kraju, kjer sva do sedaj bila, sva pri kosilu spoznala gospo, ki je bila v sloveniji nazadnje 77 leta, v prvi vinoteki, kjer sva se ustavila, pa nama punca, ki je bila najina vodicka, pove, da ima kolega, ki ima staro mamo v Sloveniji. Tako, da sem kar presenecen, ker pred leti, ko sem bil na kaksnih drugih potovanjih, so me vsi debelo gledali,  ko sem rekel, da sem iz Slovenije ( ex Russian republic, yes?). Torej napredek je opazen. Ko sva se vracala nazaj proti izhodiscu sva se vstavila ob enem obcestnem kiosku, da nabaviva koko in aquo, pa se kar naenkrat med vrati pojavita dva policija. Me pogleda, pravi “kom hir, bike yours?”, pravim “si”, pa rece “no good, no good, you must go”, pa ga vprasam zakaj, pa me pogleda z resnim pogledom :” hir danger zone, danger zone” in sva seveda pobrala os tam :) Na sploh je po vsej argentini ogromno policajev in se mi zdi, da majo en uc vedno na nas turistih, tako, da nas vredu merkajo, ceprav kaksnega incidenta se nisva imela. Torej zopet en zanimiv izletek, ki je trajal cel dan….

Prejsnji dan sva si sla pogledat se trg republike Slovenije, ki je bolj trgec kot kaj drugega ( jest sem hodil mimo njega, pa ga nisem videl, sele potem ko sem enega mimoidocega vprasal donde este, mi je pokazal plazeto 5 metrov naprej :) Vsega skupaj ene 40 kvadratov

slovenski trgec v mendozi

slovenski trgec v mendozi

Sej drugac je lustno, grb, kozolec, klopce s srcki, podoba brezjanske Marije, pa se ravno trije delavci so sanirali parkec, tako da se nama je prov fajn zdel…

Danes sva rezervirala in placala karti, jutri ponoci greva namrec v Cile ( Santiago, pa potem se Valpariso). Se prej pa bova v nedeljo sla pogledat nase sonarodnjake v kulturni dom…

Slike na fb bom probal nalozit v santiagu, ker kle je net pocasen za znort…cao

DODATEK 2. nov: Danes sva pustila nahrbtnike v hostlu in se odpravila na lov za slovenskim kulturnim centrom. Na turisticnih informacijah niso vedeli nic o tem, tako, da se dobro,da sem si prepisal telefonsko stevilko in je tako lahko poklicala. Poslali so naju na tocno tisti lokacij, ki sva jo hodila pred dnevi, tokrat pa sva imela sreco, ker sva na ulici srecala mozakarja, ki nama je pokazal zadevo. Zbrka je v tem, da je na internetu naslov Urquiza 339, ki pa jo na uni ulici sploh ni, treba je potrkat na vrata 336. Sprejeli so naju zelo dobrosrcno. Zakljucili so ravno maso, sedaj pa so mladinci imeli nogometni turnir. Imajo lepo urejen dom, ki ob vecjih priloznosti sprejme tudi do 200 ljudi, ceprav pravijo, a jih redno prihaja okrog 100.

slovenski dom v mendozi

slovenski dom v mendozi

Gostili so ze slovenske politike, sam Bajuk izhaja iz tu, kot sva zvedela, sva ravno zgresila njegovega brata. Spoznala sva kar nekaj ljudi, presenetljivo vsi govorijo odlicno slovensko, tako, da je bil kar balzam od te anglescine. Potrnali so, da kaksne vecje podpore is slovenske domovine ne dobijo, predvsem kar se tice financne, kar me zopet cudi, saj ce se ohranja slovensko besedo tako stran, ne vem zakaj vlada, pa naj bo taksna ali drugacna to ne podpira, saj navsezadnje smo vsi Slovenci ( ucitno ne). Kot sem zvedel, tukaj mladi potujejo v Slovenijo na maturantski izlet. Doticno v tem domu so bili na najino prijetno presenecenje sami Gorenjci, tako, da smo se takoj posalili cez gorenjsko skrtost. Pravijo, da so pobudo za plazeto dali oni, da pa se je v preteklem casu pustila zanemarjat, ker je bila na oblasti druga opcija, baje so jim tudi ukradli en kozolec, me prov zanima zakaj??? Po se parih debatah sva se poslovila, zazeleli smo si SRECNO, ter se odpravila na kosilo. Moram rect, da je bil danasnji obisk lepa izkusnja in upam ter zelim si, da bodo tudi v prihodnosti nadaljevali s to tradicijo in bo center zivel se naprej, ker ni ga lepsega, kot na drugi celini videti in slisati kaj slovenskega. Zal sva zgresila kuharski tecaj, tako da s kaksno potico pa strudlom ni bilo nic :)

Pa se to: poglejte v kaksnih glasih so naju postregli s pivom :)

union in lasko

union in lasko

Sedaj cakava v hostlu, ob 23 h imava bus za santiago, prispeva ob 6 zjutraj, greva z rukzakom po mestu, potem pa jo bova v popoldanskem casu krenila v Valpariso, kjer imava za dne noci rezerviran hostel direktno na obali Pacifika!!!

bodite lepo

  • Share/Bookmark
24.10.2008

Salta, mesto, kjer sem pohodil Klemena ( 14. 072 km )

Kategorija: argentum trip — argentina ob 15:00
backpack hunter

backpack hunter

Ravnokar sva po 13 urah voznje prispela v Salto, polmilijonsko mesto na severu argentine. Pot je bila kar naporna, saj so ceste tukaj katastrofalne ( nekaj casa smo se vozili kar po makedamu :( ). Sedaj sva ze vec kot 1500 km oddaljena od BA. Nocni avtobus je spadal v razred cama, tako, da sva imela lepe siroke lezalnike, edino klima je nabijala celo noc, jest pa sem naredil napako, ker sem se gor spravil v kratkih hlacah…no kakorkoli ze, uspelo nama je. Sedaj cakava v hostlu, da dobiva sobe. Mesto zgleda obetavno, vse naokrog je polno hribckov, povedali so nama pa tudi, da je ogromno enih moznosti izletov, tako, da se bova tekom dneva se odlocila kam bova sla. Hostel je kul, kar vam pokaze ze spodnja slika. Sva pa baje po dolgem casu tukaj ze spet ena izmed  redkih slovencev, saj se noben v hostlu ne spomni, da bi kdaj bil tukaj se kaksen…

Vreme se je nekoliko shladilo, ampak nic zato, men osebno to se bolj sede… Taksiji so tukaj se enkrat cenejski kot v velikih mestih. Danes greva v muzej, kjer so shranjene mumije otrok, ki so jih indijanci zrtvovali bogovom tako, da so jih vrgli iz pecine, nato si greva pogledat se okolisko katedralo, proti veceru, pa jo kreneva na okusno vecerjo ( vsaj tako nam povejo v hostlu), zraven naj bi se dogajal se folklorni vecer. Glede nato, da je danes petek, bova sla se na kaksno debato z okoliskimi prebivalci in ostalimi popotniki v pub…jutri startava ob 7.

na facebook mi je uspelo naloziti se nekaj slik, ker je tukaj net bistveno hitrejsi :)

zvecer obesim se kaksno sliko in porocam o danasnjem dnevu….

Sobota 25.oct – vceraj sva si po prihodu v hostel nabrala nekaj moci, odigrala par partij biljard, sicer Klemen zmaguje, ampak je samo vprasanje casa :) ,krenila proti glavnemu parku v mestu, si ogledala katedralo in mestno hiso. Glede nato,da kar 80% incoma mesta prinasa turizem, ne preseneca, da vecina folka tukaj govori neko polomnjeno anglescino, podobno kot se midva lomiva s spanscino, a sva iz dneva v dan boljsa. Hoteli smo si ogledati muzej mumij ( zrtvovanje otrok), pa se je odpiral sele ob 16 uri, zato smo ( zraven naju je se en nemec, ki ne zna nic anglesko, obvlada pa spansko, tako, da kadar se zgovarjamo on govori nemsko, jest mu odgovarjam pa nazaj malo nemsko in anglesko, s klemenom sva na anglescini in slovenscini, z lokalci pa na spanscini in mimiki :) se usedli na kafeto in cakali. Ko je meni ura kazala 16 smo seveda planili v muzej, kjer so nam dali jasno vedeti, kljub prepricevanju, da je ura 16,; da naj se malo pocakamo, ker je ura 15. No kmalu nam je kapnilo, da ko sva potovala od cordobe do salte sva presla rudi casovni pas :) Ker se nam ni dalo cakat smo sli na zicnico in na 1500 m visok vrh, ki ponuja odlicen pogled na samo mesto, ram sem prvic v mojem zivljenju ozrl Ande. Zvecer smo sli jest v eno zadevico, ki je bla kul, sam nismo dobili nic za sedet vzunaj, kjer se je res dogajalo. Posedli smo se v hisi, jest sem narocil piscancje nabodalo ( ne vem kaj mi je, samo govedina se mi vedno bolj obraca), nato pa smo krenili proti barom v srediscu mesta. Glede nato, da je bil petek, je bilo seveda polno vsega :) . Ob 2 smo krenili proti domu, evo sedaj je zadeva 7 ujutro, in greva na celodnevni izlet, gledat neke solne scene…porocam, uzivejte…..

Dodatek: Danes sem pomoje dozivel enega izmed boljsih tripov ever. Fora je bila, da sva samo midva sla na izlet, tako, da je bil cel kangu najin, no zraven sta sla se ena receptorka, ki sva jo spoznala prejsnji dan in njen tip. Soferdzija Dani je bil faca, je bil pa problem, da ni znal nic po anglesko, tako,da nama je Marijana pomagala s prevodi. Krenili smo po poti zeleznice, ki vozi pod oblake, in je bila zgrajena z namenom commerca med S. argentino in Cilem, si ogledali cudovite gore v vseh mogocih barvah, videli vikunje,lame in se ene variante lam, ki se jih sedaj ne spomnim. Obiskali smo odrocno mesto cobres, kjer sem prvic jedel eno varianto juhe tukaj v argentini, joj kako so mi spomini zatavali na domaco tapravo govejo juhco, ki jo naredi nasa mama, pa z ta domacimi nudlcki, ki jih naredi ta druga mama ;) , ker to kar sem jedel tukaj, je bilo blizu ogabnosti. Nato smo krenili na ogled solne puscave, ki je bila prava dogodivscina. S soferjem smo jo divjali po makedamu, se izogibali lamam in oslom, ter koncno dospeli do puscave. Zadeva se razteza na 200 km2 in je na njej med 20 in 50 cm soli, naredili smo nekaj smesnih fotografij, nato pa jo krenili se na ogled 7 barve gore. Res je bilo cudovito, saj se nikjer nisem videl, da bi se barve hribov tako lepo prepletale. Pili smo mate, argentinsko narodno pijaco, men je ogabna, klemenu vsec, standard :) Danes sva se pridruzila ze tretjemu BBQ, ter spoznala nekaj folka, danes bova prvic poskusila doziveti argentinsko soboto, saj kot je splosno znano, se tukaj zazivi ob 1 zjutraj prekine pa v 6,7,8 ujutro. Bova probala, ceprav sva unicena od poti. Za jutri sva si vzela frej, greva pogledat tisti muzej od mumij, pa odlocit se morava kako naprej… vi se pocasi zbujate,midva greva pa na latino zur… bodite lepo; nove slikice so ze na fb…

No vcerajsni argentinski zur sva prezivela, trajalo je do 6 zjutraj. V mestu je ena cela ulica namenjena samo zuriranju, tako, da imas polno diskacev in barov. Kot sva pricakovala, se je vse skupaj zacelo polniti sele ob 2 zjutraj, sla sva v en lokal, kjer je spilal live band in smo plesali salso, no vsaj poskusal sem :) . Posledicno sva danes vecino dneva prelezala, moram pa rect, da se me je pocasi ze nalezel argentinski nacin zivljenja, torej “vzemi vse skupaj na izi, come down….” in mi kar ustreza :) Danes sva si koncno pogledala muzej mumij ( tri inkovske otroke, ki so jih zrtvovali v cast bogovom na 6.739 metrov visokem vulkanu Llullaillaco). Sla sva pogledat se eno cerkev, kjer je bila ravno masa; bil sem presenecen nad njihovo gorecnost pri molitvi, saj kar izzareva iz ljudi. Jutri zjutraj bova spakirala in greva kupit karto za bus v Mendozo. Voznja bo trajala kar 16 ur!!! Karte kupljene, za njih sva placala  cca 62€, sedaj cakava v hostlu, startamo ob 15.45, v mendozo prideva 10.00 jutri, torej po vase okrog 1 popoldne.

bodite lepo

  • Share/Bookmark
22.10.2008

CORDOBA ( 12.777 km )

Kategorija: argentum trip — argentina ob 04:05

Ojla, danes sva po 7 urni voznji prispela v cordobo, zopet milijonsko mesto, podobno rosariu in ba, sva kar utrujena, tako,da sva danes vecer prezivela kar v hostlu, kjer smo imeli bbq party, jutri porocam malo vec, ko si bova ogledala mesto. Sva pa sedaj ze kar 800 km stran od BA, za seboj sva pustila pampe ( tisto dolgocasno neizmerno ravnino), tukaj pa ze vstopava v sierro, kjer se ze da vidt kaksen hrib, ki ima vec kot 100 metrov. Dnevi so vedno bolj vroci, cez 25, proti veceru pa se kar cuti padec v temperaturi….

Sva v hostlu, ki je v lasti dveh izraelcev, temu primerno je tudi vecina popotnikov iz tam, sicer sva spoznala se nekaj nemcev in americanov, potem pa se zgodba konca.  Popotovanja z avtobusi terjajo od naju kar nekaj energije, tako, da sva jo danes mahnila na ogled cordobe okrog 11 dopoldan. Ogledala sva si nekaj cerkva, moram rect, da so nekatere zelo lepe, se posebaj z notranjimi freskami, ter krenila proti cordobski univerzi. Tam tako kot gotovo povsod, ogromno studentov, ki begajo iz predmeta na predmet. Midva sva si v tem delu privoscila kosilo ( za spremembno lazanjo), saj meni osebno tale govedina ne ustreza prevec, klemen pa je nad njo navdusen. Jest sem odkril nekaksne kul klobasice, pa se naziram z njimi, imajo pa tudi odlicen krompir v oblicah, sam se kaksna skuta se manjka :( . Po ogledu univerze sva sla na lov za muzejom, ki naj bi prikazoval obdobje turture in zaslisevanja v casu argentinske diktature. Klub ” zaslisevanju” domacinov, nama ga ni uspelo odkriti :) . Dan je bil zopet vroc, ceprav je cordoba mesto, kjer ves cas kar mocno piha. Kljub vsemu sva se odlocila, da si pogledava lokalno reko…bilo je polno smeha, saj je na zemljevidu prikazana kot dokaj velika reka, tudi most cez njo ima vsaj 80 metrov, ko pa sva jo ugledala, bi tezko rekel,da je slo za dejansko reko, bil je le potocek :) .

Dejstvo je, da v zgodnjem popoldnevu ( pa ne samo tukaj ampak v vseh argentinskih mestih) velja mrtvilo, tako, da sva le s tezavo nasla kaksno kafetarijo. Sicer sva danes kar nekaj prehodila, drugace pa praviloma uporabljava taksije, saj stanejo cca 1,5€, tako, da se nama ne da hodit po 10 blokov ali vec. Sobo deliva se s stirimi izraelkami in zgleda kot da  bi v njo padla bomba:)

Danes proti veceru greva pogledat se studentski del mesta, pa na kaksno vecerjo ( hrana je vredu, vendar povsod pretiravajo s sirom). Jutri si bova z avtobusom ogledala kaksno manjse mestece v blizini ( pravijo, da so ta se najbolj slikovita), potem pa jo jutri zvecer odrineva z nocnim busom v Salto, ker bova ostala cez vikend. Potovala bova cez noc, saj je voznje za okrog 13 ur, pa ne bi rada zamudila dneva. Tokrat bova najela cama bus, ki je nekoliko bolj luksuzen kot ti, s katerimi sva se peljala do sedaj. Cordoba drugace vsaj meni ne ustreza prevec, zelim si, da jo cimpreje odrineva v manjsa mesta, tako, da je to do santiaga de chile, zadnje milijonsko mesto… Je pa tudi tako, da v teh vecjih mestih so cene kar dosti primerljive z nasimi, vsaj kar sva gledala obleke in ubutev gledala, v stacunah je nekoliko ceneje…dodatne slike bom na facebook nalozil naknadno, saj je ta hostel kar poln, pa si vsi zelijo interneta, tako, da sm ga komaj zborbal…

DODATEK 23.OCT- danes sva morala na avtobusno postajo, da sva rezirvirala karte za Salso, zadeva stane okrog 38€, morala sva predlozit potne liste, kar je bilo tudi zanimivo. Potem sva se vrnila v smeri hostla in sla na market jest. No vsaj tak je bil plan, ko pa sva prisla noter, je tko picerija, takoj zraven pa mesarija, kjer prenasajo vsa mogoca creva, da pa je bila pika na i, so pa cez 20 metrov prodajl se ribe. Sva sla raje vn, v eno restavracijo, seveda menuja, kot je tukaj v navadi ni bilo, za to sva narocila milanese, v svetem prepricanju da bova dobila pasto. No dobila sva nek govej podplat pa pomfri :) Ko hodiva po kavah imam vedno pripravljenega nekaj drobiza, saj naju dnevno obisce tako med 15 in 20 otrok, ki prosijo za kes. Kar se tice postrezbe je tukaj bistveno boljsa ( beri hitrejsa). Na sploh kar se tice argentine, se pocutim kot da sem nekje na hrvaski obali, saj vse steklenice odprejo pred tabo :) Kljub manjsim zapletom, ki jih imava, sva se naucila osnovni fraz, tako da sva sposobna funkcionirat, sem pa tja naju pa tudi preseneti kdo z majhnim znanjem anglescine. Sedaj cakava v hostlu na bus v salso, odrineva ob 20.15 ( po vase 1.15) in se bova vozila 13 ur. V Salti pa naju caka hostel z bazenom :)

se beremo

  • Share/Bookmark